Mateja Pintar se je rodila 16. julija 1985 v Kranju, njeno življenje pa je že od nekdaj prepleteno s športom in aktivnim preživljanjem prostega časa.
Začela je z rokometom: pri enajstih letih se je deklica iz Praprotna pridružila škofjeloškemu klubu Jelovica in dosegla nekaj zavidljivih uspehov. S svojo osnovno šolo je bila šolska državna prvakinja, s klubom je končala na zavidljivem drugem mestu.
Mateja je skupaj s svojo družino, očetom Milanom, mamo Ireno in tri leta mlajšo sestro Sabino, živela brezskrbno otroško življenje. Toda le nekaj tednov pred valeto in zaključkom osnovne šole se ji je pripetila nesreča, ki je za vedno spremenila njeno življenje. Vzpon na hrib nad domačo vasjo se je končal s hudo poškodbo hrbtenice. Mateja je postala hroma od šestega prsnega vretenca navzdol …
Matejine rokometne kariere je bilo konec, namesto na igriščih je poletne počitnice in prvo polovico prvega gimnazijskega letnika preživela v bolnišnici oz. v centru za rehabilitacijo. Toda že takrat je bila odločena, da to ne pomeni konec njene športne kariere. Z izjemno voljo do življenja, ki jo je pokazala v izredno težkih trenutkih, je po preizkušanju različnih športov »spoznala« namizni tenis in ga sprejela kot svoj nov izziv. Hitro je navezala stik z Andrejo Dolinar, četrtouvrščeno s paraolimpijskih iger v Sydneyju leta 2000; slednja je postala tudi njega soigralka. Poti nazaj ni bilo: Mateja je tudi uradno postala članica škofjeloškega namiznoteniškega kluba.
Prvega invalidskega turnirja se je Mateja z reprezentanco udeležila maja leta 2002 in takoj prišla do polfinala. Dokončen preboj ji je uspel naslednjo sezono, ko je bila na evropskem prvenstvu tretja med posameznicami in prva ekipno, s čim je izpolnila tudi normo za paraolimpijske igre v Atenah.
Še pred igrami je z zlato maturo zaključila gimnazijo, nato pa 21. septembra 2004 poskrbela tudi za izjemen športni uspeh. Pri 19 letih je namreč z zmago s 3:1 nad Francozinjo Stephanie Mariage postala paraolimpijska prvakinja!
Gimnaziji je sledil študij prevajalstva na ljubljanski Filozofski fakulteti, zlati olimpijski kolajni iz Aten pa še številni uspehi na evropskih, svetovnih ter tudi prihodnjih olimpijskih igrah (več v rubriki rezultati). Olimpijske igre v Pekingu je Mateja končala kot tretja.
Mateja je v vsem tem času večkrat – posamezno in ekipno z Dolinarjevo – osvojila naziv najboljše slovenske športnice med invalidi. Je dobitnica Bloudkove plakete, leta 2004 pa je postala častna Slovenka leta po izboru bralcev časnika Nedeljski dnevnik.
Trenutno so vse njene (športne) misli usmerjene v paraolimpijske igre v Londonu.
